Planinsko društvo Dovje-Mojstrana

VIZITKA

Savska cesta 1, 4281 Mojstrana

PLANINSKE KOČE

PD Dovje- Mojstrana ima danes v lastništvu in upravljanju Aljažev dom v Vratih (1.015 m), Šlajmerjev dom v Vratih (1.003 m) in Gustlnov dom v Vratih (1.010 m). V sodobnih objektih zagotavlja prenočišče 120 planincem. V zimskem obdobju, ko je cesta Mojstrana–Vrata zaradi snega zaprta, je obiskovalcem na voljo zimska soba (400 m oddaljena od Aljaževega doma).

Na geografskem območju KS Dovje-Mojstrana obstajajo tudi planinske koče, ki so v upravljanju drugih društev. To so Triglavski dom na Kredarici (2.515 m), Staničev dom (2.232 m), Pogačnikov dom na Kriških podih (2.050 m) ter Bivak na Rušju (1.980 m) in Bivak na Jezerih (2.118 m).

Pri tem je potrebno omeniti tudi številne domačine, ki so kot nosači in graditelji pomagali pri gradnji večine zgoraj omenjenih koč. Na tem območju je posebej znana družina Lipovec (Psnakova) iz Zgornje Radovne, ki je s konji oskrbovala planinske koče v okolici Triglava vse do leta 1995, ko je oskrbovanje planinskih koč prevzel helikopter.

PLANINSKE POTI

Iz Mojstrane, Dovja in Zgornje Radovne vodijo številne planinske poti skozi doline Vrata, Kot in Krma proti Triglavu ter na ostale okoliške vrhove. PD Dovje-Mojstrana oskrbuje in vzdržuje 62 km teh poti, različnih težavnostih stopenj. Za vzdrževanje skrbijo člani markacijskega odseka društva. 

ALPINISTIČNA DEJAVNOST IN GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA

Obe dejavnosti sta bili v okviru organizirane dejavnosti društva ustanovljeni v letih 1947 in 1948. Na alpinističnem področju je bilo najbolj uspešno obdobje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bili člani Alpinističnega odseka člani odprav na Anapurno II (1969), Istor-o-nal v Hindukušu (1971), na Makalu (1972 in 1975 – prvenstvena smer preko južne stene, domačin Janko Ažman je bil prvi Slovenc, ki je prestopil višinsko mejo 8.000 m), v Yosemite (1973), na Kangbačen (1974) in na Yerupayo Grande (1977). Opravili so tudi številne druge vzpone v Himalaji, Andih in drugih gorstvih. Začetniki tega vrhunskega vala alpinistov (Klavdij Mlekuž, Zvone Kofler, Janko Ažman in Janez Brojan) so dobili vzdevek »Mojstranške veverice«, katerim sta se kasneje pridružila še Janez Dovžan in Miha Smolej.

GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA MOJSTRANA

 Z ustanovitvijo postaje Gorske reševalne službe v letu 1947 so se pod vodstvom Janeza Brojana st. Mojstrančani počasi otresli podrejenosti gorskim reševalcem z Jesenic in prišli na pot samostojnega reševanja. V vseh teh letih so izvedli številne reševalne akcije v pogorju Triglava in so ena izmed najbolj obremenjenih postaj (oziroma sedaj društev gorskega reševanja) v Sloveniji. Iz začetnega obdobja v letih 1946–1955 je bilo v povprečju 3,4 reševalnih akcij letno, v zadnjem obdobju pa je to naraslo na 22 akcij letno. S tem se po številu reševalnih akcij in številu ponesrečencev uvršča na tretje mesto v Sloveniji. V letu 2007 so se gorski reševalci po zgledu ostalih postaj gorskega reševanja v Sloveniji odločili za samostojno pot v okviru Društva gorskih reševalcev Mojstrana.

ŠPORTNO PLEZANJE

Med začetnika športnega plezanja v Mojstrani lahko štejemo Martino Čufar in njenega očeta Martina, sicer alpinista in gorskega reševalca, ki je življenje žal izgubil v eni od reševalnih akcij. Čufarjeva je začela plezati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kmalu se je prebila med najboljše slovenske športne plezalke in bila v letu 1994 državna prvakinja. Pod vodstvom znanega slovenskega alpinista Toma Česna je napredovala do vrhunskih uvrstitev v svetovnem pokalu – s štirimi zmagami in v letu 2001 tudi skupno zmago. Po zaključku tekmovalnega dela se je posvetila skalnemu plezanju in je prva ženska na svetu, ki je preplezala smeri težavnosti 8b+.

MLADINSKI ODSEK DRUŠTVA

V okviru Planinskega društva od leta 1968 deluje mladinski odsek na pobudo dolgoletnega predsednika Stanka Koflerja in Miha Kersnika, ki sta na osnovni šoli v Mojstrani ustanovila planinsko skupino. S pomočjo prizadevnih pedagoških delavcev ter podporo planinskega društva in Društva GRS Mojstrana uspešno poteka izobraževanje mladih planincev tudi z organizacijo različnih izletov in pohodov. Posebnost pa je vsakoletna organizacija mladinskega tabora Alpe Adria Alpin, ki ga izmenično organizirajo mladinski odseki planinskih društev v Furlaniji-Julijski Krajini, na avstrijskem Koroškem in na Dovjem-Mojstrani. Srečanje je nastalo na pobudo Seppa Ledererja iz Kötschach-Mauthena, Gulia Sammasse in Mauria Romanina iz Forni Avoltri ter Janeza Brojana ml. iz Mojstrane. Prvo srečanje mladih je bilo leta 1989 v Kötschach-Mauthenu, od takrat pa je redno srečanje prekinila zgolj epidemija covida-19.

DELO PLANINSKEGA DRUŠTVA NA PODROČJU OHRANJANJA ZGODOVINSKEGA GRADIVA S PODROČJA PLANINSTVA

V Sloveniji so se prve ideje o postavitvi planinskega muzeja pojavile že v začetku 20. stoletja. Muzej naj bi bil v Ljubljani, do česar pa kljub različnim začetnim aktivnostim nikoli ni prišlo. Zato so člani PD Dovje-Mojstrana pod vodstvom Avgusta Delavca v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pričeli z zbiranjem zgodovinskega materiala s področja planinstva in prirejali razstave po različnih krajih v Sloveniji. Vse to je vodilo do ureditve Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani, ki je bila odprta v letu 1984 in se je osredotočila na zgodovino planinstva na območju Triglavskega pogorja. Na tej osnovi je planinsko društvo nadaljevalo prizadevanja za postavitev Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Vodenje projekta je prevzel član društva Miro Eržen in ob podpori novoustanovljene občine Kranjska Gora in Planinske zveze Slovenije je društvu uspelo odkupiti potrebno zemljišče, pripraviti gradbene projekte in v letu 2007 pridobiti gradbeno dovoljenje. S tem so bili izpolnjeni pogoji za prenos investicije na Občino Kranjska Gora, vodja projekta pa je ostal član društva Miro Eržen. Zgradba slovenskega planinskega muzeja je bila zaključena v letu 2008, s sodelovanjem Gornjesavskega muzeja Jesenice je bila v letu 2009/2010 oblikovana vsebinska zasnova muzeja, ki je bil odprt v okviru občinskega praznika 7. avgusta 2010. S tem je planinsko društvo Dovje-Mojstrana, ki danes šteje 510 članov, častno izpolnilo dolg do vseh planinskih navdušencev, gorskih vodnikov, graditeljev planinskih koč, alpinistov in gorskih reševalcev, ki so krojili ne zgolj lokalno, ampak celotno slovensko planinsko zgodovino.