Spada med najstarejše parke v Alpah in je eden največjih naravnih zakladov Slovenije.
Letnice, ki so zaznamovale Triglavski narodni park:
- prvi predlog za zavarovanje v letu 1906,
- »Alpski varstveni park« v dolini Triglavskih jezer leta 1924 (1.600 ha),
- odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za »Triglavski narodni park« (2.000 ha) in
- zakon o Triglavskem narodnem parku (83.807 ha) v letu 1981.
Leži v Julijskih Alpah blizu tromeje med Avstrijo, Italijo in Slovenijo. Najvišja točka je vrh Triglava (2.864 m), po katerem je park dobil ime, najnižja pa je v Tolminskih koritih (180 m).
Pokrajinske značilnosti so ledeniške alpske doline, gorske planote in visokogorje nad zgornjo gozdno mejo. Posebnosti parka so kristalno čiste vode, globoke soteske, ostanki pragozdov in izjemno bogata biotska pestrost.
V tem prostoru sta kmetijstvo in naravovarstvo zaveznika, ki ohranjata življenjski prostor rastlin in živali ter tako tudi naravne vire za življenje človeka. Obdelana polja, njive, travniki, senožeti in pašniki, dolinska naselja in pašne planine, značilne hiše in številni majhni seniki, hlevi in stanovi ustvarjajo kulturno krajino. Kulturna dediščina je prepoznavna po svoji raznolikosti, saj je mogoče preprosto prepoznati in razlikovati tipično bohinjsko hišo od tiste v Zgornjesavski dolini in Posočju.