Ker vode vseeno ni v izobilju, sta mlin in žaga delovala le občasno – ob veliki vodi. To je bilo običajno v maju in juniju, ko se je talil sneg na gorskih pobočjih, ter v septembru in oktobru, v času jesenskega deževja. Kdaj sta bila mlin in žaga zgrajena, ni znano, obratovala pa sta vse do 70-ih let 20. stoletja. Leta 1997 je lastnik in gospodar na kmetiji Pri Psnak obnovil mlin in žago, da bi lahko današnjim obiskovalcem predstavil nekdanji način dela in znanja.
Psnakov mlin, arhiv Turizma Kranjska GoraMlin in žaga sta namreč dokaz nekdanje prekanjene in domišljene človekove prilagoditve naravnim danostim, ki človeku koristijo, hkrati pa ohranjajo vso lepoto narave. V mlinu je še vedno viden »črni« kamen za mletje žitaric. Lesena žaga »venecijanka« je zaradi racionalne izrabe delovala sočasno z mlinom in je z mehanizmom povezana s pogonskim vodnim kolesom.
