Na vrhu stoji Aljažev stolp, katerega je leta 1895 postavil Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem. Danes je Aljažev stolp zaščiten kulturni spomenik in kot tak zelo pomemben za ohranjanje kulturne dediščine. Triglav je svoj prvi obisk dočakal 26. 8. 1778, ko so se na vrh povzpeli štirje srčni možje, katerim spomenik stoji v Bohinju. Ti srčni možje so bili Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer.
Z vrha Triglava se nam odpre lep razgled, ki seže vse od Jadranskega morja, prek Dolomitov in Visokih Tur do Karavank, Kamniško Savinjskih Alp, Pohorja, prek skoraj celotne Slovenije do najvišjih vrhov Julijskih Alp. Iz dolin Vrata, Kot in Krma so najpomembnejša izhodišča za planinske ture v Triglavsko pogorje.
Za Slovence ima Triglav (2.864 m) od nekdaj simbolni pomen, od osamosvojitve države naprej pa še posebej. Po njem se imenuje tudi edini slovenski narodni park. Triglav je pogost cilj planincev in je dostopen iz dolin Vrata, Kot in Krma, iz Trente, s Pokljuke in iz Bohinja.
Triglavsko severno steno uvrščajo med najmogočnejše stene v Alpah. Mogočen vtis naredi predvsem zaradi širine (3 km) in višine (okrog 1.000 m). Največja višinska razlika je okrog 1.200 metrov, povprečna nagnjenost pa znaša 45 stopinj. Steno v navpični smeri prekinjajo stebri in grape, po katerih potekajo številne alpinistične smeri. Med najbolj znanimi so Slovenska smer, Nemška smer in najmogočnejši Centralni steber. Najdaljša plezalna smer poteka iz doline do vrha Triglava. Prvič je steno leta 1890 preplezal trentarski lovec Berginc po Slovenski smeri. Med alpinisti so posebej čislane smeri preko Čopovega stebra, Sfinge in Zlatorogovih polic.
V zahodnem delu stene je ob geološkem prelomu najnižja točka, prelaz Luknja (1.758 m), starodaven prehod med dolinama Save in Soče.
Triglavska severna stena, Franci Teraž
