Na fotografiji Stene začrtane smeri so svojevrstna znamenja plezalcev in njihovega časa. Vsakdo, ki v steni poskusi slediti tem navideznim črtam in se osredotoči na iskanje prehodov ter posameznih oprimkov in stopov, se prej ko slej, hote ali nehote, sreča tudi z ljudmi in časom, v katerem so smeri nastale.
Skoraj tri kilometre široka in kilometer visoka apnenčasta Stena je izjemno razgibana. V njej je preko 100 plezalnih smeri vseh težavnostnih stopenj. Nešteto polic, stebrov in grap je raztresenih po celotnem reliefu, ki svojo kompleksnost pokaže le tistim, ki vstopijo vanjo. Značilne predele Stene so obiskovalci poimenovali in s tem sicer nekoristnim skalam vdihnili nekaj človeškega. Ustoličenje, Prižnica, Ladja, Amfiteater, Sfinga, Gorenjski turnc, Skalaški turnc, Jugov steber itn.
Alpinistične smeri so opisane v več vodnikih: Severna stena Triglava – alpinistični vodnik (Miha Valič, Marko Prezelj, Janez Skok; Sidarta, 2011) in Slovenske stene – izbor najlepših plezalnih vzponov (Tine Mihelič, Rudi Zaman; Didakta, 1987).
Izhodišče: N 46.409402 E 13.843458
Dostopi do plezalnih smeri v vzhodnem delu stene: 1 h 30 min, iz Vrat (Aljaževega doma) sledimo poti čez Prag do prve zavarovane skalne stopnje in prek nje do dolge prečnice proti levi. Kmalu na desni poiščemo stezico, ki nas mimo spominske plošče popelje pod vzhodni del stene.
Dostopi do plezalnih smeri v osrednjem delu stene: 1 h 15 min (Po poti čez Prag ali ob strugi naravnost pod steno)
Dostopi do plezalnih smeri v zahodnem delu stene: 1 h 40 min (Iz Vrat po poti proti sedlu Luknja in levo pod steno)
Priporočljive alpinistične ture so opisane pod zavihkom "ture".
Slovenska smer v severni steni Triglava, Gregor Kofler
