Ogled spomenika ne vzame veliko časa in ga priporočamo vsakemu obiskovalcu naših krajev. Od tu je čudovit razgled na Mojstrano in na mogočno gorovje, ki jo obdaja. Kip, delo kiparja Nebojše Mitrića iz Beograda, je bil odkrit 27. avgusta 1989, ob 100-letnici Aljaževega prihoda na Dovje.
Župnik Jakob Aljaž je na Dovjem služboval od leta 1889 do svoje smrti leta 1927. Bil je skladatelj (uglasbil je znan napev »Oj, Triglav, moj dom«), pevec, zagret planinski delavec ter pobudnik gradnje številnih planinskih koč in poti.
Jakoba Aljaža (1845–1927) je mogoče najti med pobudniki za gradnjo vaškega vodovoda na Dovjem, za ustanovitev prosvetnega društva in za gradnjo kulturnega doma na Dovjem. Bil je zagovornik slovenstva in narodni buditelj, sodeloval je pri ustanovitvi Slovenskega planinskega društva. Verjetno je njegovo najbolj znano dejanje odkup zemljišča na vrhu Triglava od Občine Dovje leta 1895. V obdobju tekmovanja slovenskih in nemških planinskih društev v Julijskih Alpah je tako Jakob Aljaž najbolj zaslužen, da je Triglav ostal slovenski. 7. avgusta 1895 je na gori postavil stolp iz debele pocinkane pločevine in ta dan je postal praznik občine Kranjska Gora. Istega leta je kupil tudi ves dovški svet pod Triglavom. Leta 1896 je na Kredarici postavil Triglavsko kočo, poleg nje pa majhno kapelico, posvečeno Lurški Materi Božji. Leta 1894 je postavil prvo zasilno kočo v Vratih. Dve leti kasneje je po naročilu Slovenskega planinskega društva postavil večjo kočo, ki so jo brez njegove vednosti poimenovali Aljaževa koča. Tako kot Triglavska koča na Kredarici je tudi Aljaževa koča kmalu postala premajhna, zato je Aljaž poleg koče leta 1904 zgradil precej večji Aljažev dom. Leta 1909 je dom odnesel snežni plaz, zato so 17. julija 1910 odprli novo zgrajen in z zidanim pritličjem, mnogo večji Aljažev dom, ki stoji še danes.
Popotna palica, s katero je Aljaž hodil po gorah, je shranjena v Slovenskem planinskem muzeju.