V zadnjih desetih letih je bilo na območju Triglava preplezanih kar precej zahtevnih zimskih kombiniranih smeri.
Za nekatere med njimi lahko trdimo, da sodijo v najvišji kakovostni in težavnostni razred pri nas. Pravega alpinista bo v dolino Vrata, Kot in Krmo zvabila bodisi severna stena Triglava, ena najlepših v vzhodnih Alpah, ali pa vzhodna stena Stenarja ter ostale stene in vrhovi v okolici. 
Zimski alpinizem, Gregor Kofler
Triglavska severna stena
Slovenska smer, IV/2, 800 m, 3–5 h Do vstopa v smer je od Aljaževega doma 1 h 40 min.
Smer je večinoma dobro poznana in tudi pozimi veliko plezana. Večkrat pa je bila tudi presmučana. Pozimi sta običajno najugodnejši varianti Skozi kamine v spodnjem delu in po Prevčevem izstopu v zgornjem delu. Čez bele plati, ki ob slabih snežnih razmerah niso zalite s snegom, je potrebno plezati tudi po skali. Sestop je najboljši čez Prag ali ob nevarnosti snežnih plazov v dolino Krme. Cesta v Vrata pozimi ni prevozna, zato se čas ustrezno podaljša. Gre za celodnevno turo.
Sanjski ozebnik, V+/5, M7, 1.100 m, 90⁰/75⁰, 40⁰–85⁰ Ena največjih smeri, ki jih lahko pozimi ponudijo Alpe. Smiselnost opisa je pri tako dolgi smeri vprašljiva. V prvih petih raztežajih do dna Črnega grabna je smer nezgrešljiva, vse variante pa so zelo strme in zaradi slabega varovanja tudi psihično zahtevne.
Stenar (2.501 m), vzhodna stena
Tomazinova smer, IV/3, 1.000 m, 90⁰, 45⁰–65⁰
V Stenarju se nahaja največ zimskih smeri v Sloveniji. Le kdo ne pozna njegove imenitne vzhodne stene, lepo vidne s ceste proti Mojstrani. V dobrih zimah je ta, preko 800 m visoki snežni zid pravi magnet za plezalce, ki si želijo dolgih in zanimivih vzponov. Steno prepredajo številni žlebovi in plitke, strme grape, po katerih so speljane različno zahtevne smeri.
